Ljudje radi zahajamo v hribe. Planinarjenje je postalo v Sloveniji nacionalni šport. A vse pogosteje pozabljamo, da smo v naravi samo gostje. In da nismo sami. Narava je dom številnih živalskih in rastlinskih vrst in prav vse so enako potrebne in enako pomembne za uravnovešenost narave. Kot gostje prihajamo v občutljiv gorski svet, iščemo možnosti za sprostitev, notranjo obogatitev in rekreacijo. Doživljanje narave s srcem in z lastnimi nogami je vrednota, ki sčasoma zamira. Z avtom čim dlje in čim višje postaja novo vodilo. Sposobni smo priti povsod. Pri tem pa se ne zavedamo, kakšno škodo povzročamo. Neobzirno izkoriščanje narave iz koristoljubnih namenov se nam lahko kaj kmalu maščuje.
Zato varstvo gorske narave pomeni predvsem varstvo pred človekom. Postali smo največji onesnaževalci gorske narave. Če se ne bomo pravočasno zavedali posledic, bo lahko jutri že prepozno.
Planinska zveza Slovenije je že pred več kot šestdesetimi leti ustanovila GORSKO STRAŽO (GS). Njeno poslanstvo nadaljuje KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE (KVGN), ki je strokovno telo PZS, sestavljajo pa jo strokovnjaki s področja varstva narave in okolja ter varuhi gorske narave kot predstavniki odborov VGN pri MDO.
Glavna naloga KVGN je vsekakor VAROVATI GORSKO NARAVO.
Ohraniti je potrebno njeno prvinskost in zadnje ostanke divjine in spodbujati drugačno, do narave obzirnejše obiskovanje in koriščenje gora.
Prav tako je naloga KVGN stalno spremljati stanje in aktualne dogodke v naravi, kritično presojati za gorsko okolje škodljive posege v prostoru in ozaveščati javnost o dogodkih, ki negativno vplivajo na stanje okolja v gorah.
Posebno pozornost posveča KVGN tudi stalnemu izobraževanju varuhov gorske narave na rednih obnovitvenih seminarjih in izobraževanju novih varuhov.
V lanskem letu se je usposabljanja za varuhe gorske narave udeležilo 20 tečajnikov.
Izobraževanje je potekalo v treh delih, trikrat po dva dni.
Meseca maja smo se dobili v Tončkovem domu na Lisci.
Predavanja Dušana Klenovška o varstvu živalskih in rastlinskih vrst so bila odlično pripravljena in popestrena z delom na terenu. Seznanili pa smo se tudi s tujerodnimi invazivnimi vrstami, o varstvu narave na planinskih poteh, Andreja Vidali pa nam je spregovorila o mednarodnih konvencijah in o slovenski zakonodaji na področju varstva narave.
Drugi del izobraževanja je potekal v začetku junija v Domžalskem domu na Mali planini.
Tu nas je s svojimi predavanji razvajala Marjeta Keršič Svetel, predstavila nam je Naturo 2000, spregovorila o zavarovanih območjih naravne dediščine, o etnologiji Velike planine in nas seznanila z osnovami interpretacije naravne in kulturne dediščine.
Tretji del izobraževanja pa je bil konec maja v prečudoviti dolini pod Triglavom.
Prvi dan smo imeli pod strokovnim vodstvom Irene Mrak terensko delo v Dolžanovi soteski, nato pa v smo izobraževanje nadaljevali v Šlajmarjevem domu v Vratih.
Vodja izobraževanja, dr.Irena Mrak nas je seznanila še z aktualno problematiko varovanja gorskega sveta pri nas in v svetu ter o negativnih vplivih raznih prostočasnih dejavnosti v naravnem okolju.O varstvu in rabi gozdov nam je spregovoril dr. Aleš Poljanec, o Alpski konvenciji pa Janez Bizjak.
Seveda smo imeli v Vratih tudi preverjanje znanja. Vsi smo uspešno opravili ta, prvi del izobraževanja. Da postaneš varuh gorske narave, pa je potrebno napisati še seminarsko nalogo. Časa za pisanje smo imeli slaba dva meseca.
Zaključek tečaja VGN je bil 15. in 16. septembra na Ljubnem in na Smrekovcu. Zaradi ekonomičnosti in organizacije je bil zaključek združen z letnim srečanjem VGN in GS.
Organizacijo dogodka je prevzelo PD Ljubno in NZ Smrekovec.